Ko potujemo skozi to ašramsko invokacijo, vas prosim, da kolikor morete uporabljate intuitivne zmožnosti, saj je veliko tega, kar imam povedati, naslovljeno na tista področja.

Prva vrstica, kot je očitno, priznava, da moramo, preden se potovanje začne, v najglobljem bitju prižgati plamen, ki je del Enega, in zato kličnik glasno kliče, da z tiste najvišje gore izide blisk luči, ki naj najde in navdihne tisti del človeka, ki ga imenujemo njegovo bitje ali tisto, kar JE. Glasno kličemo, da se v vseh stremljivcih premakne majhen del Njega, da se razplamti in negovan zraste v ŽIVI PLAMEN.

In tako stopimo v preizkušnjo materialnega življenja in se izkažemo, da v lončku svojega bitja postanemo v resnici Božji sinovi in hčere. Ta vrstica predstavlja primordalni ogenj, izvir, iz katerega se življenje ustvarja in oblikuje. Je klic v najgloblje vsakega, naj POSTANE in tako začne iskanje Grala.

Zakon tega svetovnega cikla je, da mora vodja duhovne Hierarhije tega planeta, Kristus, ponovno stopiti v svet ljudi. K temu dogodku, da bi imel otipljivo navzočnost, delajo vsi hierarhični delavci. Ta vrstica je kličnikovo priznanje tega dejstva in njegovo sprejemanje Kristusove navzočnosti v svoje življenje in svoje svetove – svet ljudi. Ko to vrstico izgovarjamo z namenom, si predstavljajmo Kristusovo luč, ki žari z gore med ljudstva sveta. Zdaj pridemo do vrstice, ki sklene prvo kitico:

Te besede izražajo, kaj Kristusov prihod pomeni za človeštvo. Njegova temeljna nota je LJUBEZEN in Njegovo sporočilo VKLJUČUJOČNOST, tista vključujočnost, ki ne pozna ovir in obsega vse. Ta kitica določa ton invokacije; priznava tri pomembna dejstva:

1. da imamo vsi v sebi del Enega, ki čaka klic domov;
2. da se bo Kristus ponovno pojavil in sestopil z Višine;
3. da je Ljubezen večna in brez ovir ter da kličnik priznava, da mora vključujočnost vladati nad vsem, da se Plan izvrši.

Zato je prva kitica uvodna in predpostavlja zgornja tri dejstva. Med kiticami naj se drži točka napetosti. Kitici 1 in 3 sta usmerjeni navznoter in navzgor, kitici 2 in 4 navzdol in navzven, kakor dih. Zadnja vrstica sklepa »delo« invokacije in simbolično sedanjega cikla.

Ko začnemo razlagati to drugo kitico, naj spoznamo, da ima odsevno kakovost; prva kitica je prošnja k izviru vsega življenja, da človek prepozna in razume zgornja tri temeljna dejstva. Zdaj je kličnik določil ton, ponudil je prošnjo in ta je šla naprej z močjo. Naj zdaj kličnik »prinese dol« in »pošlje naprej« na žarku luči odziv. To se nanaša na monadno stanje, in čeprav te vrstice ni mogoče v celoti doumeti pred tretjo iniciacijo, jo bom poskušal razložiti preprosto, saj nočem stvari po nepotrebnem zapletati. Invokacija se nanaša na vidik uničevalca, ki spali žlindro iluzije in jo s svojim delovanjem preobrazi. Pot je simbolično duhovna pot in hkrati pot k temenskemu središču.

… in seveda se luč Duše lahko razodene šele, ko je Plamen razbil žlindro. Kličnik zdaj ukaže:

Vrtnica je starodavni simbol, pogosto imenovan »Vrtnica na križu«. Vrtnica je simbol srčnega središča, kjer se najde spoznanje. Kristus je tu spet kot simbol Srca.

Srce človeštva je trenutno pred lučjo zastrto z iluzijo. Namesto da bi sočloveku razodeval Kristusovo slavo, je človek v svoji sredi obdržal le nizek odsev, tistega sentimenta. Kristusova luč ne žari več v svet ljudi, temveč dremlje in čaka tisti veliki dan, ko padejo tančice. Zdaj lahko sveti le na svoji ravni; vendar naj vaši klici zvenijo:

Človek mora premagati svoja čustva in začeti stopati v luč svoje Duše. Z jasnim mišljenjem lahko odgovorni moški in ženske obrnejo tok, tako da Duša postane gospodar. Vsi lahko sodelujejo pri tem pritisku, ki zdaj poteka na notranjih in zunanjih ravneh. Veliko transmutacijsko delo se mora nadaljevati:

Človek mora svoje nižje sebstvo zliti v višje in tako preobraziti nizke strasti v višje lastnosti. To je Veliko delo, pot k tisočlistnemu lotosu. Človek mora sintetizirati svoje bitje, postati Božji sin in tako izpolniti svojo končno usodo. Prišel je čas, prijatelji, ko je treba izbiro sprejeti:

Izbira človeštva je odziv na hierarhični izliv, ki zdaj poteka. Ta vrstica kaže, da kličnik to dejstvo priznava in zavestno sprejema, da je prišel čas eksternalizacije in ponovnega pojava Kristusovih kozmičnih načel, ter to sprejema, ko vrstico izgovarja s pomenom in močjo. V teh dogodkih lahko sodeluje vse človeštvo; posamezniki morajo izbirati med nareki Duše in silami materializma. Lahko prestopimo »delitev« ali pa bomo morali čakati na drugo priložnost:

Naj vsak posluša noto na svoj način, a sklep je le eden – nastopil je trenutek krize, v katerem bo Hierarhija zmagala:

Vsakemu bo na svoj način dan vpogled in znanje; nihče ne bo izpuščen. Ko se Mogotni vrne, bo vsak videl in slišal in vsak bo sprejel ali zavrnil; to je Zakon:

Kličnik to vrstico intonira, da vsi lahko naredijo pravo notranjo izbiro, izbiro svoje Duše, ki vedno hrepeni po luči. Naj kličnik te besede slovesno izgovori v upanju, da se jih le malo odvrne od luči in stopi na temno pot. Svobodna volja mora in bo ostala vsem; nihče ne sme zahtevati drugače:

Naj se ta sklepna vrstica izgovori kot »udar naprej«, naj gre v svet in dela za mir. Človeštvo mora spremembe narediti samo, pripraviti mora pot. Pogoji so dani, informacije lahko krožijo po svetu v kratkem času, dejanje v daljni deželi je kmalu splošno znano; človek ima orodja, da znova ustvari svoj svet.